V jeziku se torej nerazdružljivo prepletata suženjstvo in moč.
Če svobodo imenujemo moč, da se obvarujemo pred Močjo ali moč,
da nikogar ne podrejamo, je svoboda lahko le izven jezika.
Na žalost, človeški jezik ne pozna 'izven jezika': to so zaprta vrata.
Iz jezika se lahko izstopi samo za ceno nemogočega: skozi mistično izkušnjo (...)
Ampak nam, ki nismo ne vitezi vere niti nadljudje preostane,
če lahko tako rečem, samo to, da varamo jezik in da varamo z jezikom.
To odrešilno prevaro, ta beg, to sijajno zaslepitev,
ki nam omogoči, da slišimo jezik izven moči, v sijaju nenehne revolucije jezika,
sam imenujem: literatura.
Roland Barthes (1915–1980),
odlomek iz vstopnega govora na College de France leta 1977