Beseda fotografija kot sestavljenka iz dveh grških besed – phos (svetloba) in graphie (pisanje, risanje in upodobitev) – je pomembna na številnih nivojih. Kot beseda predstavlja paradoksno zvezo »svetlobe« (sonce, bog, narava) in »pisanja«(zgodovina, človeštvo, kultura), nemogoče binarno nasprotje, ki ga »fiksira« le spreten jezikovni trik. Ta jezikovna konstrukcija, polna privlačne sile dvojega v enem (sile, ki je izredno prisotna pri dagerotipu, ki je seveda istočasno negativ in pozitiv), omogoča izognitev odločitvi, kateri sferi je potrebno pripisati fotografijo. Dejansko fotografija kot ohranjanje razlikovanja ne predstavlja niti nekega tretjega izraza, ujetega »med« naravo in kulturo, niti prav tako priročnega vztrajanja pri večni neodločenosti. Negotova glede lastne indentitete se fotografija tako postavlja kot domnevna samoprisotnost obeh konceptov, ki jo tvorita.

Geoffrey Batchen, Burning with Desire - The Conception of Photography (1999)